Robert Lisac: Andraž, v čem se razlikuje “dog brothersova” interpretacija filipinske borilne veščine borbe s palicami (kali) od ostalih inačic kalija?
Andraž Bole: Torej osnovna razlika DBMA (Dog Brothers Martial Arts) od večine ostalih različic borilnih veščin s Filipinov je v tem, da palica NI nadomestek za mačeto, meč, rezilo, ampak je preprosto palica, top objekt z različno težo, dolžino in širino. Čeprav veliko filipinskih šol tudi trenira palico kot palico imamo pri nas malo drugačno mehaniko udarcev in način kako upravljamo z distanco. Ko rezila ni več, je po našem principu, palico potrebno uporabljati drugače, saj veliko kotov napada iz koncepta rezila za seboj enostavno nima dovolj sile, da bi nasprotnika ustavila ali ga vsaj ogrozila na način, da bi svoj napad ustavil in se osredotočil na obrambo. To nam tudi omogoča, da v koncept bojevanja lahko vključujemo metode ruvanja/grabljenja (grapplinga) iz grško rimskega sloga rokoborbe in brazilskega jiu jitsa, s katero ustvarjamo unikatno mešanico borbe z orodjem na blizu v stoje in na tleh.
Robert Lisac: Veliko borilnih veščin se hvali s smrtnonosnimi in nevarnimi tehnikami, zaradi katerih trdijo, da ni mogoče sparirati ali se udeleževati tekmovanja, ker bi potem nastal masaker. Vi ste ta mit ovrgli, ker na vaših srečanjih sparirate na polno. Zakaj ste se odločili za takšen pristop?
Andraž Bole: Joj, sama dobra vprašanja. Preveč za povedat….Ko se je skupina pričela formirati v zgodnjih 90.letih, so “prvi trije”, Eric Knaus, Marc Denny in Arlan Sanford želeli testirati svoje znanje iz klasičnih tekmovanj v borbi s palico, a brez zaščitne opreme in z vsemi dodanimi elementi takrat vzhajajočih vale tudo borb. Ta povezava z vzponom MMA in nenazadnje z organizacijo UFC (Denny je bil eden od sodnikov na UFC 7), je nedvomno imela velik vpliv pri naši interpretaciji Kalija, saj so fantje bili eni od prvih, ki so začeli s cross treningom Brazilskega jiu jitsa pri bratih Machado, ko so le-ti ravno prišli v Ameriko in Krabi Krabonga, vojaške veščine s Tajske, ki je bila predhodnica klasičnega tajskega boksa. Bile so tudi neke ideje, da bi imeli na prvih UFCjih Dog Brothersi borbe med prekinitvami, a je bilo to, v žaru takratnih razmer kaplja čez rob (pismo zavrnitve: http://dogbrothers.com/images/ufc.jpg)
Ključni vzrok po mojem, je enostavno neprestano iskanje resnice, testiranja lastnih sposobnosti ter vzpostavljanje borilnega konteksta, kjer se tehnike preverja pod totalnim adrenalinsko spremenjenim stanjem. “If you see it fought, you see it tought” pravi Crafty Dog.
Namesto, da gledamo na naše borbe kot borbe z orodjem, na njih raje gledamo kot na borbe, ki so se ZAČELE z orodjem, končale pa…bogve kako. In ena od najbolj pomembnih reči, ki nam omogoča tako sparirati, je to, da ne štejemo točk. “No judges, no referees, no trophies and one rule only : be friends at the end of the day” je mantra naših srečanj. To nam omogoča velikansko svobodo eksperimentiranja v borbi. Čudovito je videti, pri prav vsaki borbi, še posebej, če sta udeležena oba začetnika, kako pičle 3 minute človeka popolnoma spremenijo. Dejansko se vedno znova spomnim na pregovor :
“edini način, da človeka spoznaš je, da se boriš z njim”.
Ravno ta umik zmage/poraza iz cele enačbe nam dovoljuje, da se lahko res osredotočimo na čisto tehniko in rast, saj je takšen koncept spariranja enostavno prenevaren, če bi v borbo prinesli “zmagovalne” pogoje, ki jih borca želita na vse pretege izpolniti. Kaj šele kakšne nagrade….Ko je v igri orodje, enostavno ni časa, niti za nadzornika, da borbo prekine, ko se slabši ne more več inteligentno braniti, kot bi to lahko storil v neki MMA situaciji TKOja. Zato se zanašamo na čisto zaupanje, v lastno razsodnost brez ega, ko je nekdo boljši in v nasprotnika, da bo prepoznal dominantno pozicijo in moment nadvlade. Neverjetno globoka dinamika nastane, ko celo svojo dobrobit postaviš v roke nasprotnika in obratno. Dejansko si za tiste 3 minute, eden drugemu pustita delati, kar želita. V 25 letih obstoja ni bilo nobenih hujših poškodb, ki bi nastale zaradi sparinga samega.
Robert Lisac: Lahko čisto kronološko opišeš tipičen potek vašega treninga?
Andraž Bole: Trening ima šablonsko dokaj klasično obliko, s tem da je konstantno omrežen z igro. Ponavadi ljudje mislijo, da se na vsakem treningu morimo, sploh zaradi videov na spletu, a v resnici je stvar ravno obratna. Če ne bi trenirali preko igre, sploh ne bi mogli sparirati na način kot spariramo, ko gre zares.
Začnemo z ogrevanjem, ponavadi kar z drili, brez upiranja, čisto gibanje. Po kakšnih 10 minutah drilu dodamo stopnjo upiranja, da se dril spelje s pravilno tehniko. Partnerja en drugemu puščata prostor, da se gradi tehnika ampak s pravilnim odzivom. Vedno poudarjam, da se mora trening lutka odzivati pravilno. Ni slabih tehnik, so samo slabe trening navade. Po naslednjih 10 minutah dodamo drilu nov element in po naslednjih 10 minutah spet povečamo upor. Do nekje 40-50 minut ponavljamo in za zaključek ogrevanja postavimo neko zaprto konceptualno igro, kjer ima vsak svoj cilj. Torej z upiranjem in proti-akcijami.
Torej dolgo ogrevanje s tehničnimi elementi, kakršni že pač so. Ta del je posvečen ponavljanju in utrjevanju, ter jasno segrevanju stroja za naprej 🙂 .
Potem sledi tehnika. Osebno sem kar udarjen na detajle, zato si tu vzamemo včasih kar po celo uro časa. Ponavaljanje, iskanje podrobnosti, povezave, konceptualno učenje…vzrajal bom toliko časa, dokler ne bodo čisto vsi prisotni razumeli in znali sami ponoviti vsaj osnovnega ogrodja giba.Na koncu pa sparing. Odvisno od tega koliko traja tehnika, lahko spariramo tudi po eno uro. Gole roke, rokoborba, samo orodje, samo tla, tla brez rok, tla brez nog, 2 na 1 orodje, tutti frutti…karkoli se spomnemo vbistvu, znamo bit kar kreativni na tem področju J!Tukaj je primer videa s treninga stick grappling http://www.youtube.com/watch?v=l1cZFernZT0 .
Robert Lisac: V svetu borilnih veščin imate dogbrothersi nedvomno status “divjakov”, ker se s polnim kontaktom borite na vaših srečanjih. Je takšen sloves sploh realen? Ali tudi med treningom trenirate s polnim kontaktom? Kako je z vašimi srečanji? Je obvezna udeležba za vse člane?
Andraž Bole: Ja Robert, ta sloves se nas nažalost drži. Resnica pa je kar drugačna. Dejstvo je, da so praktično vsi posnetki, ki jih lahko najdemo na internetu, posnetki iz tako imenovanih Gathering of the pack, ki se odvijajo maksimalno dvakrat na leto. Eden v Ameriki in eden v Evropi. Poleg tega v Evropi, katerega se redno udeležujemo člani DBMA Slovenija (Zaenkrati imamo edina dva slovenca, ki sta bila sprejeta v zloglasni DB tribe, Dog Sanel Ukić in Andraz C-Dogma Bole). Enkrat na leto pa tudi organiziramo interni dogodek, zaprtega tipa, kjer malo zaplešemo med seboj, vabljena je seveda vsaka publika.
http://www.youtube.com/watch?v=QosqFSpZGzw (primer letošnjega internega Gatheringa Decembra, 2012)
NOBEDEN od teh dogodkov pa ni obvezen za nikogar. Brez problema lahko član izvaja DBMA (Dog Brothers Martial Arts) kurikulum BREZ izvajanja realno kontaktne borbe. Nikakor ne pomeni, da je nekdo mucka, če se tega ne gre. Vsak ima svoje razloge in svoje meje odločitve. Ko bo čas, če bo čas, se odloči sam.
Še manj znano pa je dejstvo, da je DBMA sestavljen iz treh aspektov : a) Borba z orodji (ena palica, dve palici, dolga palica, …improvizirana orodja), ki je najbolj prepoznaven znak celotne skupine, b) Die Less often, vmesnik za nož in strelno orožje in pa c) Kali Tudo, izjemno zanimiva reinterpretacija Silata in FMA za kletko. Glavni mož organizacije DBMA, Marc “Crafty Dog” Denny in njegov varovanec Pedro Munhoz, sedaj član Blackhouse gyma, na dnevni bazi sodelujeta z najbolj elitnimi borci v svetu MMA, kot so Anderson Silva, Lyoto Machida…
http://www.dogbrothers.com/kostas/MMA/BH3.jpg
http://www.dogbrothers.com/kostas/MMA/Black%20House1.jpg
Tega aspekta pri nas zaenkrat ne poučujemo, ker se posvečamo predvsem prvima dvema deloma, saj je narava našega klana usmerjena bolj v nesimetrične polno kontaktne borbe in umestitev orožja v klasično okolje vale tudo – mma scene. Še link kako zgleda Die less often: http://www.youtube.com/watch?v=jvF_iDurNEk
Robert Lisac: Če bi rad kontaktiral slovenske dog brotherse, vtipkaj v iskalnik facebooka Dbma Slovenia Pesjak in jih dodaj na svoj seznam prijateljev. Kontaktna oseba je Andraž Bole, vodja slovenskih dog brothersov.
PS: Če želite 2 x na mesec prejemati koristne informacije v zgornjem slogu, se prijavite na e-novice. Vesel bom, če všečkate: facebook O TELESU
Podobni članki:
- Če ste bolni, še ne pomeni, da ste invalidi!
- Nimate časa za treninge? Jaz tudi ne, pa sem kljub temu v odlični formi!
- Naloga trenerja ni premagovati svoje učence, temveč jih trenirati