Glavno načelo mojih tečajev je “learning by doing” in čim manj teoretiziranja. Čisto brez teorije in najbolj osnovnih napotkov pa tudi ne gre.

Cilj delavnice je bil, da so se udeleženci seznanili s kamnom kot mozaičarskim materialom, da so se ga naučili oblikovati s kleščami. Užival sem, ko sem umetnike opazoval v različnih fazah ustvarjanja, saj so pokazali veliko inovativnih pristopov, pa tudi končni izdelki so bili pohvale vredni! Presodite sami. Najprej vam predstavim mozaičarja/mozaičarko in nato še končni izdelek umetnika.

Marko ima prav posebno taoistično finto, ki jo pravzaprav občudujem. V Tao Te Kingu piše: Kdor ve, kdaj je dovolj, je bogat! Marko zelo dobro preceni, kdaj ima dovolj zlaganja kamenčkov in brez moralnega mačka pospravi že skoraj dokončan izdelek, ki ga potem dokonča doma. Priznam, če jaz ne naredim mozaiku v enem “šusu”, se lahko delo pogosto ustavi tudi za več tednov.

Ha, Marko pa ni takšen! Res je, da je odnesel mozaični okvir, preden sem ga uspel slikati v skoraj končanem stanju, zato je pa prinesel pokazati dokončan izdelek iz prve mozaične delavnice. To je disciplina!

Metod se je šel interdisciplinarno mozaičarstvo. Mozaičarsko terminologijo je obogatel s terminom “mozaična jebica”, kar izvira iz njegovega prvega športa – plezanja!

Tako je nastal krasen arhaični mozaik v solo alpinističnem slogu brez varovanja in brez plezalk. Magnezij na rokah pa je Metod zamenjal z lepilom D3.

Rado je sicer dolgo iskal “začetno točko”, vendar, ko jo je našel, je ustvaril krasen mozaik. Bravo, Rado!

 

Patricija me je presenetila z njeno neobremenjeno inovativnostjo in sposobnostjo, da kljub “težkemu” materialu uspe ustvariti vesel mozaik, ki diha. Njen izdelek smo krstili z imenom “Kraško Okno”.

 

Če kdo ne ve, kaj pomeni fokus, naj pride na kakšen tečaj in opazuje Živo pri delu! Bila je preprosto neverjetna, uspelo ji je narediti mozaik hitro IN kvalitetno! Noro, res! Na vrhu okvirja so videti oči, spodaj pa usta in to s štrlečimi zobmi!

 

Maša ima čisto poseben stil ustvarjanja. Tokrat se je odločila za “indijski slog” in če bi v kakšni trgovini zagledal njen mozaični okvir, bi ga takoj kupil. Zelo lep je! Ker sem bolj salb fotograf, slika absolutno ne pokaže vseh finih podrobnosti.

 

Marlene je v moji kolekciji kamnov takoj prepoznala STRUNJANSKE PRODNIKE! Temu se reče “mozaičarsko sokolje oko”! Zdaj, ko ve, kje nabiram svoje kamne za mozaike, me malce skrbi, če bom naslednjič na tisti plaži še našel sploh kakšen kamenček! 😉 Na kratko: Marlene je bila v formi in je spet “razturala”!

 

Z Metodom sva imela na koncu še privat žur ter psihološko analizo Metodove psihe na osnovi mozaika, ki ga je naredil.

Metod je 3. mozaičarski tečaj dostojno zaključil s HAKO, saj veste, to je tisti divji ples Novozelandčanov, ki ga zaplešejo pred rugby tekmami. Ha ha ha, nisem vedel, da mozaičarstvo tako vpliva na človeka! 🙂

Dragi tečajniki, krasno je bilo z vami, užival sem, upam, da se kmalu spet vidimo!

Tisti, ki bi tudi radi naredili takšen mozaični okvir iz kamna, imate priložnost, da to naredite na tečaju v Mariboru, ki bo 24.10.2015, več informacij o tečaju dobiš tukaj: http://www.robertlisac.com/24-10-2015-mb-tecaj-okvir/

PS: Če želiš prejemati zanimive informacije o mozaičarstvu (tehnike, tečaji, intervjuji z mozaičarji), se prijavi na moje e-novice, pa še to, pod rubriko e-knjige si lahko snameš brezplačen priročnik e-priročnik o mozaičarstvu!