Robi in Tjaša, oba sta relativno mlada, a odločila sta se za dokaj drzno in modro odločitev, zgradila sta si res majhno hišico (tiny house) in živita minimalistično življenje. Kako sta vedela, da je to za vaju pravi korak v pravo smer?

Tjaša: V času srednje šole sem začela razmišljati kako želim živeti, ko bom ”odrasla” in že takrat sem si želela malo leseno hiško. Nisem imela točne predstave kako naj bi to zgledalo, ampak nikoli nisem želela velikih materialnih stvari v življenju, saj sem doma opazila, da te lahko stvari omejujejo. Sem bolj umirjena, skromna in takšne so tudi moje želje. Ko je še Robi izrazil željo po skromnem bivanju sem bila takoj za in ga podpirala ves čas načrtovanja, postavljanja hiške in še sedaj.

hisko julij-8

Robi: Jaz nisem vedel, da je pravi korak. V bistvu je bilo takole, sem mel bolj težko šolo odraščanja, nič pretresljivega, a velikokrat sem bil le grajan, zelo redko pohvaljen. Predvsem s strani očeta. To je prineslo za seboj dve stvari. Prvič, čim prej sem si želel ustvarit svoje bivalno okolje in drugič, s tem sem iskal tisto pohvalo.

Kako so se odzvali sorodniki in prijatelji, pa tudi širša okolica, ko sta zgradila vajino hišico?

Tjaša: Mislim, da nihče ni imel predstave kaj gradiva. Ni bilo nobenega nasprotovanja, pustili so nama da delava kakor želiva. Tudi na pomoč so priskočili.  Se mi pa zdi, da niso verjeli da bova res tako živela. Zdaj, ko vidijo da gre za resno stvar, pa jim je zelo zanimivo in naju pohvalijo.

tjaša rožica-2

Robi: No, nekateri še zdaj ne verjamejo, da se tuširava z 1,5 litrsko plastenko, da ni hladilnika, da ni …

Kdor živi v takšni hišici, je že po naravi minimalist, ali se motim? Kako bi vidva definirala življenjski slog minimalizma?

Oba: Predalčkanje  nama nikoli ni bilo všeč. V takšni hišici lahko nekdo živi zelo razuzdano življenje. Je bolj stvar človeka, kot pa okolja. Čeprav okolje pomaga pri preobrazbi in življenju. Za naju je minimalizem preprostost. Greš s tokom, ne proti njem. Tu imava v mislih predvsem naravo, s katero želiva še tesneje bivati v prihodnosti. Tu so še seveda minimalni stroški bivanja, pridelava lastne hrane, smotrno nakupovanje, second hand trgovine, ..

Kateri so tisti globlji razlogi, zaradi katerih živita v majhni hišici, minimalistično, v sožitju z naravo?

Robi:Poleg prej omenjenega družinskega ozadja, so tu še nekatera ozadja, ki so me izoblikovala. V uporniških najstniških letih odkrivanja realne podobe sveta z igranjem v HC/Punk skupini, pogovori o duhovnosti in naravi z mojim stricem, veliko »odraslih« pogovorov že za tisti čas in pa en citat: »Things you own, end up owning you«. Vse materialne stvari, čustva, odnosi, prijateljstva, lastne podobe, ki si jih lastiš, si v bistvu one lastijo tebe. Zavestno se moraš odločiti za stvari, ki jih želiš v svojem življenju. Recimo: Za nakup lastnega avta sem se odločil pred slabim letom dni. Z zavedanjem, kaj vse to prinese zraven (predvsem redne stroške), sem sedaj vesel, da ga imam. Nočem kar tja v en dan tarnati, ja pa to morem plačat, pa to se je podražilo. Če začneš tako razmišljati, je avto postal dober lastnik novega mecena.

1 Hisko footprint-6

Tjaša: Zagotovo spoštovanje do narave in pa udejanjanje preprostosti na življenjski ravni.

Je takšen način življenja zgolj samo romantičen, idealističen, lep in pozitiven, ali ima tudi kakšne negativne plati?

Oba: Za marsikoga bi bilo takšno življenje nočna mora, midva sva si takšnega ustvarila sama in skušava sproti urejati negativne in slabe stvari. Potrebni so dobri premisleki, odločitve, saj z vsakim dejanjem pustimo za sabo neko posledico. Moraš biti bolj prisoten in to zna biti naporno, vsaj na začetku. Poleti je življenje lažje, saj je najina dnevna soba vsa okolica, kjer preživiva cel dan, notri pa samo spiva. Pozimi in ob slabem vremenu si vezan na prostor. In ta je majhen. Ves čas sva v stiku, se vidiva in ne moreva se umakniti drug pred drugim. Tukaj je potreben zelo dober odnos in komunikacija, da stvari rešujeva sproti. Tako lahko sobivava brez težav.

hisko julij-11

Mnogi, ki se odločajo za takšen način življenja, se zavestno odločajo tudi za odmik od družbe. Pri vama se zdi, da je ravno obratno in da si želita vzopstaviti stik z zunanjim svetom. Iščeta dialog tudi z drugimi, sicer ne bi imela spletne strani in Facebook fanpage-a. Zakaj vama je ta stik pomemben?

Robi: Ja, tudi midva sva se prvo leto malo zaprla. Samo, če nimaš kaj za skrivat, zakaj bi se skrival? Zdaj se postavljava pred ljudi, ker želiva v prihodnje od tega finančno živeti. Sam imam še en problem, ne vem še kaj točno je ta moj »sanjski poklic«. Ali vrtnarjenje, svetovanje o vrtu in preprostem (minimalističnem) bivanju, izdelovanje malih hišk, izdelovanje pripomočkov za vrtnarjenje, pisanje in raziskovanje, ..
Tjaša: želiva pokazati, da tako gre, da se da živeti tudi tako. Mnogo mladih uživa v udobju staršev in študentskega življenja, pa bi morda radi šli na svoje, a si ne morejo privoščiti. Morda komu pomagava,da se v tem najde in se prav tako osamosvoji prej, kot če bi najel stanovanje. Želiva biti zgled z dejanji. Je pa del najine poslovne poti vezan na najin način bivanja, zato že zdaj delava na promociji.

Kakšne so prednosti, če človek živi minimalistično v majhni hišici?

Oba: Manjši stroški vsakdana, sproščenost in neobremenjenost zaradi manjše materialne lastnine. Preprost vsak dan. Imaš čas za odkrivanje novih spoznanj, sveta, narave, ..

hisko julij-1

 Če bi lahko v nekaj stavkih strnila vajino sporočilo svetu, kako bi se glasilo?

Oba: Vedno se vprašaj zakaj.

Kje in kako vaju lahko ljudje, ki jih zanima minimalizem in majhne hišice, kontaktirajo?

Oba: Google najde vse 😉 Da vam ne bo potrebno predolgo iskat, si kar tukaj http://obilje.si/  poglejte, kaj vse mlad parček ustvarja v mali hiški pod orehom. Na isti povezavi dobite tudi brezplačno e-knjigo MANJ JE VEČ.

Facebook fanpage: OBILJE MALE HIŠKE

Podobni članki o minimalizmu:

bothbooks