Židska šala pravi, da je prišla stranka v trgovino in je vprašala trgovca: “Imate poceni IN kvalitetno robo?” Trgovec mu je odgovoril: “Na levem regalu imamo poceni robo, na desnem pa kvalitetno!” Kako je glede cene in kvalitete na področju mozaičarstva?

Če kupuješ materiale za mozaike v art trgovinah, ti lahko povem samo to, da kupuješ drag material, ki pogosto sploh ni kvaliteten. Plačaš torej veliko denarja za dokaj nekvalitetno robo ali veliko denarja za zelo malo kvalitetne robe. Zelo poceni material dobiš lahko v Bauhausu, ko gre za kamen. Najbolj poceni ga dobiš seveda v naravi ob rekah, v gorah ali na plažah.

Tudi sam kdaj kupim kaj v Bauhausu, ko kakšnega odtenka, ki si ga želim, v naravi ne najdem.

Zelo dobre izkušnje imam s kamni, ki so narezani v obliki pomfrija in nalepljeni na mrežico. Dobiš jih v belih, rdečkastih, rjavkastih in črnih odtenkih.

Evo, kamniti pomfriji so videti tako. Na zgornji sliki so sicer zafugirani, drugače pa se ta roba prodaja seveda nezafugirana, prilepljena na mrežico. Krasno jih lahko obdelaš s kladivom in si hitro natolčeš celo vedro kamnitih kock, ker je že osnova pravilne oblike. Kadar uporabljaš fugirna sredstva in jih namažeš na bel kamen, imaš problem, ker se pogosto kljub temeljitim čiščenjem z gobico in vodo, kamen napije z barvo fugirne mase in potem mozaik pač ni več isti, sploh, če je vidna hrapava stran kamna v mozaiku in ne ta gladka, ki je industrijsko obdelana in spolirana.

Zelo dobre izkušnje imam z rdečkastimi odtenki. Lepo se dajo oblikovati s kleščami in mozaičarskim kladivom. Zelo slabe izkušnje imam s spodnjo rjavkasto barvo, ker se pri oblikovanju precej drobi in čudno lomi:

Priporočam torej bele, rdečkaste, sive in črne odtenke kamnov, ker se krasno obdelujejo, bele sicer tudi, ampak nabavo priporočam samo, če se jih ne fugira.

Drugačna zgodba pa so narezani kamni takšnih oblik:

Merijo okoli 4 do 6 cm in če misliš delati bolj velikopotezno in hitro, z večjimi kosi, so ti kamni super. Tudi brisanje po fugiranju poteka zelo dobro in zanimive so tudi te zelenkaste barve, ki so dokaj intenzivne. Obstajajo tudi v rumenkasti varianti:

Prav tako dobite na mrežici tudi steklene mozaične ploščice. Pogosto jih imajo na zalogi v belih, sivih, črnih, zelenkastih in modrih odtenkih. V art trgovini plačaš za nekaj teh ploščic precej denarja, v Bauhausu ali v kakšni drugi trgovini, ki pounuja takšen material, jih pa dobiš precej več za isti denar. Res je, da jih je treba sneti iz mrežice, ampak to pa res ne bi smel biti problem.

Iz takšnega materiala sem naredil kar nekaj portretov, recimo spodnjega po naročilu stranke:

No, pa tega tudi. Tukaj sem se igral z indirektno metodo. Sitting Bull mi je žal enkrat vmes padel po tleh in nato Falling Bull ni bil več uporaben.

Zato, če se že odločim za steklene ploščice, rad kupim tiste, kjer je na eni mrežici več odtenkov ene barve, ker mi potem ni treba kupiti več kvadratnih metrov drugih barv, če jih sploh ne potrebujem toliko. Tisti, ki boljfanatično “mozaicirate”, veste, da je skladiščenje materiala lahko tudi problem, ki s količino materiala seveda narašča.

Če veš, kakšen material ti dobro služi, si lahko tako nakupiš za dokaj malo denarja precej dobre robe in dobiš poceni in dobro robo, kar je carsko, kajne? Če imaš tudi ti kakšne dobre izkušnje, kje dobiš poceni IN kvaliteten material, bom vesel, če pokomentiraš ta članek.

***

• Fotoreportaža mozaičarske delavnice – mozaik za zunaj: http://www.robertlisac.com/fotoreportaza-mozaik-za-zunaj/
• Fotoreportaža razstave mozaikov na Lavrici: http://www.robertlisac.com/fotoreportaza-razstave-mozaikov-na-lavrici/
• Tako narediš mozaik iz Keramase: http://www.robertlisac.com/mozaplosciceizkeramase/

Če bi rad prejemal takšne in podobne uporabne napotke o mozaičarstvu, se prijavi na moje brezplačne mozaičarske e-novice. Pošiljam jih enkrat na teden, enkrat na dva tedna, kdaj pa tudi nekaj tednov sploh ne, pač odvisno od dogajanja in navdiha.