Moj osebni cilj, da se rešim okoli 500 stvari, sem ta vikend dosegel. Na začetku je zelo preprosto odstranjevati odvečne predmete. Precej knjig sem podaril sorodnikom, prijateljem in znancem, nekaj jih pa še čaka, da jih doniram knjižnici, tiste, za katere smatram, da so dragocene, pa mislim prodati na bolhi. Sčasoma, ko že misliš, da si odstranil vse, kar se odstranit da, ugotoviš, da temu ni tako.

Kaj vse sem še našel, kar je spadalo na odpad in ne v moj dom! Staro zdravstveno knjižico, staro zobno ščetko, cel kup kitajskih kroglic, posušene barve, zjahane čopiče, razpadlo orodje, stare boks rokavice, kettlebell, dotrajane ščitnike za golenice in kolena, stare mobitele in polnilce, preperele kopalke iz leta 1990…

Robert in T

Ko se rešiš krame na vseh nivojih, se lahko

osredotočiš na bistvene aspekte življenja.

Problem je nastal pri puloverju pokojnega starega očeta in puloverju, ki mi ga je spletla pokojna stara mama. Še vedno ju imam v omari, čeprav oba nosim res zelo redko. Nisem še tako daleč.

Prijetnih stranskih učinkov projekta »Minus 500 stvari« je bilo kar nekaj. Na dan so prišle knjige, ki so mi jih pred leti posodili drugi in jih še nisem vrnil. Ja, saj vem, zelo neodgovorno, ampak jih zdaj vračam. Pri prijatelju sem še vedno na črni listi, četudi sem mu podaril še dve dobri knjigi kot »odškodnino« za povzročeno trpljenje. V omarah imam zdaj prvič po dolgem času prostor, vse je postalo pregledno, kronični nered na mojih policah je skorajda izginil. Nekako sem dojel, da sem imel nered preprosto zaradi tega, ker sem imel preveč stvari.

Ko sem se rešil 500 stvari, sem ugotovil, da to sploh ni bilo težko. Zato nadaljujem s tem projektom, ker imam občutek, da bi se lahko rešil brez večjih posledic tudi 1000 stvari. Ali so minimalisti-prismojeni-asketi/ ? Kakšne izkušnje imate vi z minimalizmom?

Podobni članki o minimalizmu: