Intervju z Jerico Lebar, avtorico knjige “Draga duša, dobrodošla na Zemlji”

V tvoji knjigi “Draga duša, dobrodošla na Zemlji” si že na začetku knjige izpostavila odlično tematiko, s katero se srečuje Julija, glavni lik knjige in sicer z drugačnostjo tistih, ki stopajo vede ali nevede na pot duhovnosti. Kako se ta drugačnost kaže? Lahko poveš kakšen primer?

Jerica Lebar: »O,  tej drugačnosti bi lahko midva sedaj govorila dolgo! Ja, saj smo v resnici vsi, v narekovaju drugačni, le da eni bolj, drugi manj drugačni od tistega, kar se pričakuje od nas. Ko rečemo »ta je pa drugačen«, mislimo s tem, da ni takšen, kot se pričakuje od njega. Ljudje, ki so drugačni od okolja in pričakovanega zaradi hoje po poti duhovnosti, to svojo drugačnost odsevajo na povsem različne načine:

Eni npr. vidijo tudi tisto, kar je običajnim ljudem prikrito. Vidijo ali čutijo tisto, kar je skrito za besedami. Ali pa imajo sanje, ki se uresničujejo; zaznavajo energijo drugih ljudi,  predvsem pa zaznavajo ljudi takšne, kot v resnici so. In potem se ljudje sprašujejo o njem: le kako je vedel za to, ko pa mu o tem nisem nič razlagal ali pa: kako lahko ve toliko o meni, če sva se pa srečala prvič? Seveda se ljudje ustrašijo in se počutijo nelagodno, saj ljudje nosijo v sebi številne lastnosti, o katerih ne želijo govoriti.

jerica za v intervju

Zato tisti, ki zaznavajo ali vidijo globlje v človeka, velikokrat tudi molčijo ali pa se spoštljivo umaknejo, ker ne bodo konfrontirali ali pa ne bodo spraviti v neroden položaj sogovornika.

Drugi delujejo neprizemljeno, kar se kaže v popolni usmerjeni pozornosti na vse, kar je povezano z duhovnimi ali alternativnimi vsebinami. Pogovarjajo se samo še o energijah, knjigah o tej tematikah, obiskujejo delavnice, meditacije, glavo imajo v oblakih, kot radi rečemo. Želijo živeti življenje, kot ga doživljajo skozi meditacije ali takšne ali drugačne delavnice in čutijo, da jih nekaj kliče v to. Pa še več primerov bi lahko naštela, saj je toliko različic kot je ljudi.

Ta drugačnost je lahko za takšnega človeka velik problem, ker ga stvari, s katerimi se ukvarja večina, ne zanimajo in zato že zaradi tega kar je, pristanejo nekako na periferiji družbe. Nastane večno vprašanje: Je nekaj narobe z mano? Sem čuden jaz ali vsi ostali?  Kako lahko človek predela vse te procese?

Jerica Lebar: Bolj ko se tisti,ki je drugačen, hoče skriti ali delovati kot se od njega pričakuje, manj je nezadovoljen s samim seboj. Zato se potem ujame v razcep med tistim, kar se zaveda, da v resnici je in iskanjem načina, kako kljub vsemu delovati v okolju, kjer se je seveda potrebno prilagoditi.

Vsak po svoje išče pomoč pri soočanju s svojimi procesi. Danes je na razpolago ogromno knjig, filmov, svetovalcev, delavnic, tehnik in metod, ki nam pomagajo, da lažje gremo skozi to. Tisti, ki so bolj mentalni tip človeka, po navadi iščejo odgovore bolj v »znanstvenem« pristopu, prebirajo knjige, mogoče celo poiščejo pomoč psihoterapevta. Tisti pa, ki so pretežno intuitivni ali pa odprti za alternativne pristope samoozaveščanja, iščejo odgovore v meditacijah, delavnicah ali pa poiščejo terapevta, svetovalca, ki uporablja bolj alternativne pristope (zvok, energija, …)

V obeh primerih je za pogled vase potreben pogum in ljubezen do samega sebe in pa potrpežljivost. Proces ozaveščanja je dolgotrajen, pravzaprav ga nikoli ni zares konec. Vsak se ob tem sreča s svojimi najtemnejšimi kotički in tisto srečanje nikoli ni lahko. A je odrešujoče! Hkrati pa se čedalje bolj kažejo tisti svetli deli nas, zaradi katerih bomo lahko izpadli še bolj drugačni, kajti živeli bomo lahko čiste vrline, kot so odkritost, poštenost, brez obsojanj. Na žalost, te vrline niso dobrodošle v igri našega sistema …

Na koncu lahko celo spoznaš, da so čudni drugi in da je s teboj vse OK.

Kakšne nasvete bi dala mladim, ki zaznavajo to drugačnost, da bi jo lažje sprejeli kot pomemben del sebe?

Lahko si postavite naslednja tri vprašanja:

  1. Ali se jaz, takšen, takšna kot sem, počutim dobro in hkrati s tem ne škodujem drugim?
  2. Kdo je moja referenca – čigavo mnenje je zame pomembno? Se bom sekiral, sekirala zaradi tistih, s čigar mnenjem se pravzaprav sploh ne strinjam oz. njegovega razmišljanja in življenja ne podpiram?«
  3. Kako lahko to svojo drugačnost živim na način, da me izpolnjuje?«

Tisti, ki vas skušajo izločiti ali ki vas obsojajo, dostikrat to počnejo zaradi občutka lastne nemoči. Zato jih ne obsojajte.

Vašo unikatnost svet, okolje potrebuje, zato jo razvijajte. Mogoče boste potrebovali nekaj časa, da boste dokazali, da z vami ni nič narobe, da ste le drugačni, posebni in da ste kljub temu čisto OK.

Nekaj čisto drugega pa je, ko se začneš duhovno razvijati recimo po 30, 40 ali celo 50 letu in postajaš drugačen v okolici, ki ostaja več ali manj ista. Kakšne nasvete imaš za ljudi v tem življenjskem obdobju?

Jerica Lebar: Rekla bi jim v prvi vrsti enako kot mladim. Le da morajo biti pripravljeni na to, da jih bo okolje še bolj obsojalo oz. jih odmaknilo. V teh letih ima večina partnerje, otroke, vnuke, prijatelje, ki so ob vas vrsto let. Za njih bo vaše spreminjanje lahko šok, ker npr. ne bodo več vedeli, kako se obnašati v vaši družbi. Kar naenkrat vas ne bodo poznali več, če se boste pričeli hitro spreminjati. Toliko let so bili navajeni, da ste delovali na način, kot ste, potem pa ste se začeli spreminjati. Kar hitro ljudje to vidijo kot nekaj slabega. Zato vključujte na svoji poti spreminjanje tudi vaše bližnje. Povejte jim, kaj vas zanima, zakaj ste se npr. vključili v neko delavnico, o čem razmišljate… Da bodo vedeli, kaj se z vami dogaja. Ni zagotovila, da vas bodo razumeli, niti da vas bodo podpirali. A čas bo prinesel svoje. Vsak lahko dojame, razume, sprejme po svojih zmožnostih.

A naše poti so res skrivnostne. Nekdo je že v osnovni šoli točno vedel, da želi biti zdravnik, nekdo drugi pa odkrije svojo resnično strast šele pri petdesetih letih. Nikoli ni prepozno, da bi zaživeli resnično to, kar ste. Zato, naj vas reakcija okolice ne odvrne od vaše poti. Nekdo je rekel, da je življenje kot vlak. Na vsaki postaji pride kakšen nov sopotnik in odide star. Zgodi se lahko celo, da vas ljudje, s katerimi ste se do sedaj najbolje razumeli, ne bodo želeli več v svoji družbi. Ali pa da vas bodo napadali, češ, da ste postali čudni. A prišli bodo drugi, ki vas bodo začutili v tej novi energiji, ki jo boste ustvarili s to spremembo na sebi in videli boste, da boste tako dobili odlične nove sopotnike, znance, prijatelje. Le iskreni morate biti v tem, za kar se boste odločili.

Jerica, verjetno je tudi na tvojih delavnicah in tretmajih vedno znova srečuješ z ljudmi, ki se soočajo s to drugačnostjo, ker ne vedo, kako naj jo zagovarjajo in ker ne vedo, da obstajajo tudi drugi ljudje, ki se srečujejo z zelo podobnimi težavami.  Kateri uvidi  jih potem potolažijo in umirijo?

Jerica Lebar: Lažje gredo naprej, ko ozavestijo,  zakaj ali od kod ta drugačnost, kakšne so njihove lekcije, ki se jih morajo naučiti. Predvsem pa to, da vedo, da niso sami. In kako vedo, da niso sami? Jaz sem tu poleg njega, Robi, tudi ti si tu kot drugačen. In smo že trije.

Res veliko pomaga, če o tem spregovorimo. Nekod nas bo zagotovo slišal in bolj ko bomo spreminjali svoje poglede, bolj ko bomo delovali v tistem, kar verjamemo, čutimo, da smo mi, prej bomo pritegnili tudi tiste ljudi, ki bodo postali naši novi sogovorniki.

Bi lahko trdil, da cela tvoja, knjiga “Draga duša, dobrodošla na zemlji” govori v bistvu v celoti o tej drugačnosti skozi različna življenjska obdobja Julije? Kaj je glavno sporočilo, ki ga želiš ljudem dati s to knjigo?

Jerica Lebar: Knjiga zares govori o soočanju z drugačnostjo skozi več desetletij življenja osrednjega lika zgodbe. Sporočilo knjige je večplastno, ker je tudi napisana večplastno oz. je zgrajena pripoved s treh vidikov, zato bi težko izbrala samo eno, glavno sporočilo knjige.

jerica3

Eno je to, da ni nič narobe, če si drugačen in da je tudi takšno drugačno življenje krasno. Zato razvijajte svojo drugačnost in bodite ponosni na njo, ker ste prijeli izjemne darove! Uporabite jih v lastno in širše dobro!

Drugo sporočilo je v tem, da imamo ob sebi vedno nekoga, ki je naš pomočnik na določenem delu naše poti. Nikoli nismo sami. Vedno nam nekdo pomaga tako ali drugače, tudi v tem npr. da se naučimo živeti s svojo drugačnostjo. Ali so to naši partnerji, učitelji, starši, sodelavci, prijatelji.

Naslednje sporočilo knjige je v tem, da je naše življenje preplet različnih ravni, ki se jih v večini ne zavedamo ali pa jih težko prepoznamo. Zato dostikrat ne vemo vsega, zakaj se nam ene stvari dogodijo tako, kot se nam. A moramo se s tem soočiti, ozavestiti in iti naprej. Le tako bomo opravili svojo nalogo, ki smo jo dobili ne da bi se je zavedali.

jerica2

In nenazadnje, za vse tiste, ki stopajo v svet energij in terapevtskega dela – biti sopotnik, pomočnik ljudem v njihovih stiskah, odgovorno delo, še posebej na področju energijskega dela. Vstopamo v nevidne ravni, v najgloblje, nezavedne ravni življenja drugih in zato je odgovoren pristop v smislu spoštovanja in hvaležnosti tukaj še kako potreben.

No, zdaj sem naštela ne samo enega, kar nekaj sporočil, a vsa so med seboj enako. Po odzivih bralcev pa lahko rečem, da v knjigi najde vsak bralec svoje glavno ali nekako pomembno sporočilo. Eni gredo skozi proces čiščenja, drugim da moč, tretji ozaveščajo svoje življenje ali pa dobijo točno tisto sporočilo, ki so ga potrebovali v zvezi z določenim vprašanjem.

Pogosto je lahko duhovni razvoj dokaj boleč, občasno tudi zelo krut in včasih posega v človeka do te mere, da te izzive, s katerimi se srečuje, komaj še zdrži. Julija, vsaj tako se zdi, ves razvoj stopanja po duhovni poti prenese z dokaj majhnim odmerkom trpljenja, ki pogosto sili človeka v transformacijo. Zakaj je nek človek na tej poti deležen zelo majhne količine trpljenja, drugi pa so soočeni s tem vsakodnevno v zelo intenzivni obliki? Ali gre tukaj le za slovensko kolektivno zavest,  ki pravi, da je treba trpeti, da je rezultat potem tudi nekaj vreden?

Jerica Lebar: Spet bi težko govorila posplošeno. Trpljenje, kot praviš, ali bom raje rekla, trud, ki ga posameznik mora vložiti v to, da gre po svoji življenjski poti, je odvisen od tega, na kateri stopnički je oz. kakšno stopnjo razvoja je dosegla duša, ki se sedaj v tem življenju manifestira in izkuša kot določen posameznik v določenem okolju in času.

Naučiti se izstopiti iz vzorca npr. žrtve, je naloga, ki zahteva veliko napora. Ker te bo okolje na različne načine prisililo v to, da se boš najprej smilil sam sebi, potem pa boš moral zbrati moč, da boš spoznal, da si za svoje življenje odgovoren sam in da imaš moč, da se odločaš sam. Potem tudi ne boš več nenehno valil krivde na druge.

Lažje je npr. naučiti se biti radodaren, če ti že v osnovi okolje ponudi obilje, ki ga moraš deliti z drugimi. A če imaš v sebi zakoreninjen vzorec skopuha, potem ti bo tudi ta naloga težka. Ne glede na zunanji pogled opazovalca na trpljenja drugega, je vsaka težava za posameznika, ki se z njo ukvarja, največji problem.

V Sloveniji imamo še vedno močno ukoreninjen vzorec hlapčevstva in trpljenja. Se spomnim naših starih mam in babic, ki so govorile: kar potrpi, vse se bo povrnilo! Ženska energija pa je tista, ki še posebej močno povleče vzorce naprej na naslednje generacije. Zaradi tega je ta vzorec tako težko spremeniti. Prepričanje, da je le trdo delo vredno zaslužka, češ, bolj trdo delaš, več je to vredno, je bilo dolgo časa kot nekakšna mantra naših staršev in starih staršev. Upam, da je in da še bo vsaka naslednja generacija naredila največ, kar lahko, da se ta vzorec razmišljanja čim prej spremeni. In da se bo slovenska kolektivna zavest čim prej dvignila iz tega.

Kje in kako lahko ljudje naročijo tvojo knjigo “Draga duša, dobrodošla na zemlji”? Načrtuješ kakšne delavnice v zvezi z vsebino knjige?

Jerica Lebar: »Mojo knjigo lahko zaenkrat naročijo samo na moji spletni strani www.jericalebar.com, kjer so vsi podatki o knjigi in možnosti dostave. Možnost nakupa je tudi v času predstavitve oz. srečanj, zato svetujem, da vsi, ki jih zanima knjiga, spremljajo tudi objave na FB:  Jerica Lebar – BITI v Svojem Ravnovesju

Za tiste, ki pa, ki so bolj navajeni poklicati po telefonu ali pa lahko pridejo po knjigo k meni osebno, pa me lahko tudi pokličejo na tel. 064 109 131, pa se bomo dogovorili.

***

Brezplačni e-knjigi MOZAIK – PRIROČNIK ZA ZAČETNIKE in KAKO DOLOČIŠ PRAVO CENO SVOJIH UMETNIŠKIH IZDELKOV si lahko snamete s pomočjo kode, ko se prijavite na brezplačne e-novice na tej spletni strani. V e-novicah bo govora o mozaikih in seveda tudi o tem, kako uspešno prodajati umetniške izdelke in storitve. V primeru, da imate težave s prenosom e-knjig, mi prosim pišite na roartdoo@gmail.com!

bothbooks

Podobni članki: