Borilne veščine in borilni športi

1. Treniram klasično borilno veščino in pri svoji vadbi že dlje časa ne napredujem več. Trener, ki me poučuje, pravi, da sem »trd« in me zaradi tega vedno znova z lahkoto z udarci zadane, kar seveda ni najbolj prijetno. Rad bi postal boljši, pa ne vem, kaj naj storim?

Predvidevam, da problem ni v tebi in da si ti »trd«, kot pišeš, prej vidim resnični problem v tvojemu trenerju. Z 90% gotovostjo grem stavit, da nisi trd, in da udarci, ki jih med vadbo dobivaš, niso posledica tvoje »trdote«, temveč ravno obratno: »Trd« si po vsej verjetnosti zato, ker te trener med vadbo vedno znova udari! Tvoja »trdota« je posledica njegovih udarcev.
Situacija, v kateri skupaj tičita s trenerjem, je približno takšna, kot če bi se učil pisati in bi te učitelj tolkel po roki s kladivom, od tebe pa hkrati zahteval lepopis. To je nemogoče! Podobno je pri učenju borilnih veščin in športov. Učenje mora na začetku potekati v sproščenem in varnem okolju, šele, ko učenec tehnike in borbena načela osvoji (nič prej!), dober trener začne načrtno in sistematično oteževati okoliščine, pod katerimi vadba že naučene tehnike poteka. 
Boljši lahko postaneš samo, če bo tvoj trener upošteval najbolj osnovna načela poučevanja, in če ti bo omogočil varno in sistematično učenje. Če boš vztrajal pri tovrstnih treningih še naprej, se ti bo tvoja zgodba ponavljala ves čas, in napredoval boš, če sploh, zelo počasi. Takšen način poučevanja tvojega trenerja v odnosu do tebe nikoli ne bo izvabil iz tebe vseh potencialov, ki jih premoreš, ker krši vsa znana pedagoška načela poučevanja!
Plačuješ za treninge borilne veščine, ki se je bi rad naučil, in iščeš v tem primeru napako tam, kjer je ni, namreč v sebi. Napaka je v načinu poučevanja tvojega trenerja, ki tebi onemogoča konstantno napredovanje, in predvidevam, da pri tem profitira samo tvoj trener, ker se boš tako vsebine, ki bi se jih lahko naučil v treh letih, učil deset let. In kje je profit tvojega trenerja? Razlika je, ali mu nosiš članarino in denar za privat ure tri leta ali deset let. Mogoče je napočil čas, da razmisliš o tem, da se s tvojim trenerjem resno pogovoriš ali pa ga zamenjaš z nekom, ki se bo šel sparing s tabo šele, ko se boš tudi ti dovolj naučil, da se lahko z njim kosaš.

2. Treniram tai chi, ki mi daje notranji mir in sproščenost. Dodatno bi se vključila še v drug borilni šport, ki je primeren tudi za ženske, kjer je več dinamike kot protiutež tai chiju. Katere borilne športe mi zato svetuješ, da si izboljšam svojo »formo«?
Žal ti pavšalnega odgovora ne morem dati, lahko ti pa dam nekaj koristnih napotkov, na osnovi katerih se boš morda lažje odločila. Veliko deklet in žensk hodi na savate, francoski boks in so s tem športom zelo zadovoljne. Mnoge se lotijo tudi kikboksa ali taekwondoja. Vsi našteti športi premorejo bogat repertoar nožnih in ročnih udarcev. Pri vseh naštetih športih je stopnja »kontakta« (torej kako močno smeš udariti nasprotnika) zelo različna,  sega od light-contacta pa tja do full-contacta. Po domače, pri light contactu se te nasprotnik samo dotakne in so udarci samo nakazani, pri full contactu pa te res udari. Zato se pred vadbo pozanimaj pri trenerju, ali gre za light ali full-contact. To je važno zato, da ne boš šla na rekreacijo z željo, da se malce razgibaš, da ostaneš fit, a domov pa se vrneš s podplutbami in z modrim očesom.
Zelo dinamičen je tudi judo, kjer ni udarcev, vendar zato več telesnega kontakta, na katerega se morajo mnogi, pa ne samo ženske, šele navaditi.
Sicer pa vedno trdim, da videno ni isto kot doživeto. Avto, ki ga vidiš, je lahko morda na prvi pogled zelo povprečen, ko se pa usedeš vanj in zapelješ prvi krog, se pa vanj dobesedno zaljubiš. Zelo podobno je z borilnimi športi. Priporočam ti, da obiščeš več različnih klubov z različnimi borilnimi športi in se prvega treninga udeležiš, da si lahko narediš realno sliko o tem, kaj ti lahko izbrani borilni šport sploh ponudi.

3. Rad bi se naučil samoobrambe, kateri klub mi priporočaš?
Na področju realne samoobrambe priporočam društvo napredno obrambnih borilnih metod. Trener društva na Primorskem je Aljoša Gorup, ki daje velik poudarek na živo vadbo, tudi na kontakt in na veliko širino. Živa vadba pomeni, da tam ne boš vadil vnaprej dogovorjenih drilov, temveč se boš moral odzvati na situacijo tako kot to zahteva dana situacija.
Plavat se naučiš s plavanjem, borbo, ko enkrat osvojiš osnovne tehnike, pa z borbo v čim različnejših okoliščinah in pod najrazličnejšimi pogoji (ena na ena, več nasprotnikov, proti oboroženem nasprotniku z nožem ali s palico, itn). Kaj je borba drugega kot neka nepredvidljiva situacija, v kateri moraš reagirati kot veš in znaš?
Zato je pomembno, da borbe in treningi niso »skoreografirani«, ampak nepredvidljivi, in da čim bolj simulirajo realne okoliščine. Realne okoliščine se na treningih simulira recimo tako, da vadeči trenirajo v vsakdanji obleki, obuti, da borbe kot takšne niso »ritualne« s priklanjanjem, temveč vse drugo kot upoštevanje nam znanega bontona. Tu bi poudaril še dejstvo, da je velika prednost, če med treningom vadiš ne samo »fizičnega dela« borbenih spretnosti, temveč da se med vadbo vključuje v kombinaciji s fizičnim delom tudi »verbalne napade in izzive«. Vse to Aljoša na treningih ponuja, zato na tem segmentu ljudi najraje napotim k njemu. Več o Aljoševem društvu boš izvedel na njegovi spletni strani www.dnobm.com.
V ljubljanski regiji priporočam na tem področju Boruta Kincla, ki poučuje Modern Arnis (filipinska borilna veščina s palicami in noži) in seveda Rykyu Kempo. Borut je vrhunski strokovnjak, ki poučuje tudi v Izraelu, Italiji, Aziji in premore zelo široko znanje, od katerega lahko vsakdo samo pridobi. Če želiš več informacij, obišči www.rksi.net.

4. Opazil sem, da si borbena načela v svoji e-knjigi zelo obširno opisal, vendar pogrešam več konkretnih vaj in drilov, s pomočjo katerih bi se lahko teh načel tudi naučil. Zakaj nisi podal več vaj in drilov?
Ja, res je, da mi je bilo v prvi vrsti važno, da borbena načela razložim čim boljše, in zavedam se tudi, da bo marsikdo, ki ga zanima praksa, tako kot hvala bogu očitno tudi tebe, pogrešal bolj konkretne napotke. Veš, ko sem začel pisati knjigo o free fightu / prosti borbi, sem sprva mislil, da bo to ena knjiga, gradiva in za povedat sem imel toliko, da sta nastali dve.

5. Zanima me, kako lahko razvijem večjo moč udarca?
Uh, to je spet takšno vprašanje, ki je dolgo eno vrstico, in krasno bi bilo, če bi ti lahko odgovoril samo z eno vrstico, pa ne gre! V neki knjigi, ki je razlagala Feldenkrais metodo, sem zasledil fantastični stavek: Če kitara ni uglašena, ti tudi vrhunska tehnika ne bo pomagala, vse, kar boš na njej zaigral, bo zvenelo narobe.
Tvoj inštrument je tvoje telo, lahko se pohvališ z vrhunsko tehniko, vendar, če tvoj inštrument, tvoje telo, ni uglašeno, iz udarcev ne boš izvabil maksimalnega učinka. V tem primeru bodo tvoji udarci šibki.
Moje osebno mnenje je, da se dandanes mnogi borci osredotočajo samo na tehniko in izgubljajo izpred oči najbolj osnovne vaje, kjer se naučijo svoje telo uporabljati kot celoto. Dobro orodje, vsaj po mojem mnenju, za sestavljanja telesa v harmonično celoto je recimo »gynastica naturale«, gimnastika nasploh, tudi ples. Ja, vem, takšnega odgovora verjetno nisi pričakoval, vendar, šele na to »podlago« se splača nalagati še komponente, ki bodo povečale moč tvojega udarca, ker bo kitara, tvoje telo, uglašena.
Komponente, ki vplivajo na večjo moč udarca pa so:

1. Biomehansko pravilno izvedena tehnika udarca

2. Ustrezen trening hitrosti udarca. Podobno kot za vadbo moči velja tudi za vadbo hitrosti. Mnogi borci se pogosto poslužujejo nekih vaj, ki so jih videli v filmih ali na internetu in mislijo, da vadijo hitrost, oziroma silovitost udarca, v resnici pa vadijo pogosto nepravilno, nesistematično in vse drugo, samo tega ne, česar bi si v resnici želeli.

Sicer bi lahko komponente, ki vplivajo na moč udarca, našteval v nedogled, sem spada tvoj način in režim prehranjevanja, tvoje počutje, tvoja stopnja agresivnosti, vsa tvoja gibalna preteklost…

6. Zanimajo me psihološki vidiki borilnih športov in veščin. V Sloveniji o tem skoraj nič ni mogoče najti. Imaš ti kakšne kontakte, na koga bi se lahko obrnil glede tega?
V Sloveniji je kar nekaj vrhunskih strokovnjakov na področju borilnih športov, za katere bi si v tujini obliznili prste, pri nas pa jih komaj kdo opazi. Ne vem, zakaj je to tako, vendar se stvari počasi spreminjajo na bolje! Aleluja!
Toplo ti priporočam mojega prijatelja Roberta Simoniča (ja, imava isto ime), ki se že dolga leta ukvarja ne samo z borilnimi športi in veščinami, temveč tudi z raznimi psihološkimi vidiki, na katere večina sfer borilnih športov in veščin veselo pozablja, kot da smo borci zgolj samo roboti brez možganov in čustev.
Kot paznik v zaporu in poklicni vojak, ki je že trikrat bil na misijah v tujini, seveda zelo dobro  ve, o čem govori. Meni je njegovo znanje že dvakrat zelo pomagalo pri reševanju konfliktnih situacij, ko so me resno ogrožale, da sem se brez praske, predvsem pa živ, izmazal.
Dvakrat na leto Robert Simonič deli svoje znanje na celodnevnih delavnicah, ki jih organizira Aljoša Gorup (www.dnobm.com) na Primorskem. Za začetek ti toplo priporočam obisk njegove delavnice. Veliko pametnega in uporabnega boš izvedel na delavnici, poleg tega pa lahko v živo povprašaš Simoniča za razne nasvete, in seveda za ustrezne publikacije in internetne naslove, kjer lahko izveš več o tej tematiki.

7. Na treningih se pogosto poškodujem, kar seveda zelo škodi moji formi. Kako se lahko v bodoče uspešneje izognem poškodbam?

Da se lahko izogneš poškodbam, je dobro, da veš, kateri so najbolj pogosti vzroki za poškodbe. Ko odpraviš vzroke poškodb, izginejo tudi poškodbe.
Razlogov za pogoste poškodbe je kar precej:

• Prepogosti in preveč intenzivni treningi. Športnik, ki svojemu telesu ne privošči ustreznega počitka in vse leto od njega zahteva vrhunske dosežke, je pogosto izpostavljen povsem nepotrebnim poškodbam. Če spadaš v to skupino, si privošči vmes še kakšno plavanje, masažo ali počitnice.

• Nesistematični in nestrokovno vodeni treningi. Če hodiš na treninge le vsaka dva tedna enkrat, se ne čudi, če stakneš kakšno poškodbo. Še hitreje se namreč poškoduješ, kadar fizično nisi ustrezno pripravljen in zaradi lastnega ega in pretiranega zagona ne poslušaš svojega telesa, ki ti kriči: Ne morem več! Nehaj! Če poleg tega trener vodi treninge tako, da se snov, zahtevnost, intenzivnost treninga logično ne nadgrajuje, da se lahko tvoje telo na vedno višje zahteve postopoma prilagaja, ni treba biti Nostradamus, da ti lahko prerokujem v zelo kratkem času naslednjo poškodbo.

• Treniranje brez ustrezne zaščitne opreme. Točno na tem segmentu greši največ borcev, ker enačijo podplutbe, prebite arkade, zlome in ostale poškodbe kot nekakšen davek, ki ga mora plačati vsak borec, da je pravi borec. To je povsem zgrešen pristop in nima čisto nič skupnega s samurajskim duhom, ki ga tako radi omenjajo trenerji kot tudi borci, ko si hodijo v bolnišnico ravnat nosove in šivat arkade! Tudi sam sem bil takšen »heroj«, moj davek za takšno neumno početje je več kot 10 polomljenih kosti in nešteto bušk, zvinov, nekaj izpahov, gora nategnjenih mišic, pretrgan biceps femoris. Borci, spoštujte svoje telo bolj, kot sem ga spoštoval v preteklosti jaz. Telo ni zato tu, da ga uničite v prvih dvajsetih, tridesetih letih vašega življenja in potem zaradi mladostniških grehov in neumnosti trpite do vašega 70, 80 ali 90 leta, pač odvisno, koliko imate »bonusa«. Zelo kvalitetno opremo za borilne športe lahko naročite pri mojih prijateljih na spletni strani www.sud.si.

• Ego: Ko želiš svojega nasprotnika na treningu premagati za vsako ceno, potem je zelo v igri ego, tvoj ego, in kadar je v igri ego, skoraj vedno prihaja do poškodb, ker borci pripisujejo svoji zmagi večjo vrednost kot nasprotnikovemu zdravju. Če sta dva na blazini ali v ringu, ki imata probleme z egom, pa je stvar seveda še toliko hujša.

• Nepravilna izvedba tehnike

• Višja sila – na katero žal ne moremo vplivati.

Če imate še kakšna vprašanja o borilnih športih in borilnih veščinah, le na dan z besedo! Pišite mi: info@robertlisac.com

LP Robert

Prijava na novice